»V središču je torej vizualna izkušnja, ki jo v predstavljeni seriji raziskuje predvsem prek dveh vstopnih točk: zrcal, ki jih je vstavil med okvirje fotografij krajin, s katerimi nastajajo ob premikanju gledalca novi odsevi podobe, ki tako nikoli ni ista in statična, ampak ponuja mnoštvo pogledov; obenem pa z zvočnimi posnetki s terena, aranžiranimi v nove kompozicije, ki videno podobo krajine širijo v zvočno.«
»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega so prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje ... Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«
»Vsebine, ki avtorje zanimajo, so se z epidemijo intenzivirale. Tako kot ostali svet so se znašli v 'prostoru' tranzicije, tako osebne kot kolektivne. Zato jim je blizu ideja koncepta liminalnosti, ki se v današnjem času kaže kot družbena transformacija v t. i. novo normalnost.«
